Ob besedi pridna me je vedno zmrazilo. In še dandanes me. To je beseda, ki po mojem mnenju dela otroke ponižne, ubogljive, vodljive in takšne, ki sledijo navodilom avtoritet. Ki potem v prihodnosti ne mislijo s svojo glavo ampak samo sledijo temu kar je prav in “normalno”. Ob tej besedi se vedno spomnim nekega dogodka.  Sedeli smo za mizo in deklica se je želela igrati. Zato je postala nemirna. Ampak seveda, sedaj so bili na obisku in na obisku ne smeš biti otrok. Sedeti moraš mirno za mizo in poslušati bedarije, ki se jih pogovarjajo odrasli. O tem kako ji gre v šoli, da je pridna, da neki predmet pa se bo morala še malo bolj potruditi, če bo želela imeti petice. In tako je postajala vedno bolj nemirna. Takrat je mama rekla: “Kako se obnašajo princeske?. Princeske so pridne.” In oče je rekel: ” Kakšne princeska, kdo vidi princesko, jaz ne vidim nobene princeske”. Tako se je prikradel sram, ki sem ga čutila skozi celo moje telo. Deklico je postalo sram do dna duše. Tisti trenutek, sem jo jaz pogledala in rekla: “Jaz jo vidim. Prav lepa princeska je pred menoj.” In čutila sem kako je postalo sram starša. Mislila sem si, ta deklica ima vse predpostavke, da si nadene lažni jaz pridne punčke.

Sram zahteva od nas, da prekrijemo strah pred tem, kaj si v resnici mislimo o sebi, tako, da si ustvarimo lažni jaz. Naredili bomo vse, da nas drugi ne bodo “pogruntali”. Ker čutimo, da smo pomanjkljivi in nezadostni, posegamo po zunanjih stvareh ali vedenju, da bi bili spet celi.  Nadenemo si lažno osebnost, da bi zakrili svoje pomanjkljivosti, negotovost in globoko vcepljene strahove. Edini način, da naš sram ali negativno prepričanje ne bo odkrito, je ta da razvijemo nasprotno lastnost od te, ki jo želimo prekriti. Negativno prepričanje oz. občutek o sebi, ki ga preziramo, želimo nadomestiti s tisto lastnostjo za katero mislimo, da je njeno nasprotje!

Pridna punčka nosi o sebi prepričanja, da je nepopolna, nezaželena, nezanesljiva, sleparska in slaba. Vsakič, ko je naredila kaj narobe je slišala: “Boš pridna?” Zato želi to mnenje o sebi prekriti. Želi, da veste, da je prijazna, ljubezniva, urejena in dostojna. Želi, da bi jo tako videl svet. Izžareva skrbnost in potrebe drugih postavi pred svoje, ker verjame, da je dobrota njena glavna vrlina. Nima potrebe, da bi izstopala, saj mora soditi v skupnost, kjer so vsi enaki, brez ambicij. Mora brezkompromisno pripadati, da ne bo nihče videl, da o sebi misli, da je nepopolna. V družini od ranjenih src očetov in mam ne dobi te potrditve, da je ljubljena in vredna, zato vse naredi da bo potrjena,sprejeta in da jo bodo ljudje tako videli. Zato se na vse načine muči, da bo popolna in da jo bodi prav vsi imeli radi.

Za to, da bo lahko pridna punčka zaživela, se bo morala naučiti postaviti svoje lastne potrebe pred potrebe drugih. In ugotoviti kaj je ona sama, kaj jo veseli in kakšne so njene želje. Ter se soočiti z dogodki iz otroštva, ko se je počutila nezaželena, nezanesljiva in slaba.

Navdih za pisanje: Debbie Ford. Zakaj dobri ljudje delajo slabe stvari?