“Lepa dekleta ljubijo barabe, lepa dekleta jim padajo v objem”, je verjetno pesem, ki jo pozna vsaka izmed nas/vas. In dejansko tudi raziskave pravijo, da se moški, ki imajo kakršnekoli psihopatske tendence ali je njihovo vedenje “neprimerno” (alkohol, droge, varanja, spolna promiskuiteta…) poslužujejo veliko več zmenkov, oz. so ženske veliko raje v njihovi družbi, kot ob povprečnih, “normalnih” moških.

Kaj prispeva k temu, da  ženske pritegnejo takšni moški, ki ji ne zmorejo nuditi tega kar si želijo oz. ne ravnajo z njimi kot si zaslužijo. Ko pa pride mimo njih moški, ki je pozoren, spoštljiv in prijazen skratka “takšen kot mora biti”, pa je ta niti malo (spolno) ne privlači? In ravno zaradi tega, ker pogreša “iskrice” prekine ta odnos.  Je to njihova privlačnost (barabe naj bi bolje izgledale), njihova samozavest (ki je sicer vidna navzven, a navznoter je prestrašen fantek) ali ravno to, da so prepovedani in zato vznemirjajoči?

Pravzaprav ni naključje, da privlačimo takšne partnerje kot jih.  Tudi ni naključje, da privlačite moške, ki vam dajejo občutek, da niste ljubljeni, obstaja razlog, da se počutite “dobro”, kadar ste z moškim, ki vam odreka svojo ljubezen, in razlog, da se počutite “slabo” kadar vam moški podarja vso svojo ljubezen, ki ste jo kadarkoli želeli. Sicer lahko same zavestno veste, da ta moški ni ok in da vas bo samo ranil (tako kakor prejšnji), a obstaja nekaj, kar ima opraviti s podzavestnim delom vašega razuma. To bi lahko poimenovali – SINDROM VRAČANJA DOMOV.  Naše čustveno programiranje (v otroštvu) nas dobesedno prisili, da se odločamo za čustvene situacije, podobne tistim, ki smo jih izkusili v otroštvu, ne glede na to ali so bile izkušnje pozitivne ali negativne. Pravzaprav imajo negativne izkušnje večjo moč, saj je psiha nagnjena k temu, da želi pozdraviti ranjene dele. Zato takšni moški privlačijo še bolj! Poleg tega pa je to nekaj kar nam je poznano in zato absurdno tudi varno (stavila bi, da vam je všeč spati vsako noč na isti strani postelje, parkirati na istem prostoru v službi itd.). Vrnitev k znanemu je naš osnovni nagon, a na našo nesrečo, kar se tiče zvez deluje proti nam, saj podzavestno iščemo čustvene situacije, ki so nam znane. Vse z namenom, da vidimo kakšen zapis in kakšne rane nosimo v sebi, da jih pozdravimo, potem pa vzorec tudi spremenimo.

Deluje pa približno takole: ko ste bili otrok, vam je bil dom glavni vir ljubezni in varnosti v življenju. Tudi, če so bili prisotni v tem gospodinjstvu nasilje, alkohol, varanje, čustveni hlad je bil to za vas še vedno “dom”, kjer so vas hranili, imeli ste prostor za spanje in kjer ste bili deležni tudi neke vrste pozornosti. Zato povezujete ljubezen z domom. Npr., če so se starši veliko kregali imate v sebi zapis, ki pravi DOM = NERED. Če vam niso izkazovali dovolj ljubezni in naklonjenosti, je vaš zapis DOM = OSAMLJENOST, če so vas zlorabljali je vaš zapis DOM = STRAH. Torej enačba se glasi: Če je LJUBEZEN enako DOM in DOM enako STRAH, potem je LJUBEZEN enako STRAH. Vse kar spominja na dom, boste izenačili s tem, kakšna naj bi bila ljubezen. Če ste se doma počutili osamljene, boste iskali partnerja, ki vam ne daje dovolj ljubezni, naklonjenosti ali pozornosti in se boste ponovno počutili osamljeno. Če vas je bilo doma strah, boste pritegnili nekoga, ki vas kritizira, grozi ali bo ljubosumen, tako, da vas bo nenehno strah. Nezavedno izbirate to, kar poznate – VRAČATE SE DOMOV. 

Ravno zaradi “vračanja domov”, vas “dobri” moški ne privlačijo. Sicer si želite princa na belem konju, a privlači vas bebec na oslu. Saj je v vaših možganih ljubezen, in zato tudi strast in spolna privlačnost, povezana z občutkom nevarnosti in bolečine. Seveda vas vaš “dobri” fant ne privlači – preveč dobro se počutite ob njem. Ni nevarnosti in strahu, ki za vas pomeni ljubezen.

Če ste spoznala “dobrega” fanta, ne prekinite zveze z njim, saj je nekaj najboljšega kar se vam je dogodilo. Raje raziščite (s pomočjo terapije)  svoj čustveni program in ga spremenite. Zavrzite torej vedenjski vzorec oz. zapis v podzavesti  in ne človeka.