Ste opazili, da se ujezite zaradi nepomembnih stvari: da vas razbesnijo dogodki, ki v resnici ne bi smeli tako močno učinkovati na vas? To se v resnici dogaja zato, ker večina vaše jeze ne izvira iz sedanjosti, ampak iz preteklosti.  Ampak ravno ta jeza vam lahko uniči življenje tukaj in sedaj. Življenje, ki ga imate skupaj s svojo ženo/partnerko in otroki ter seveda tudi prijatelji. Človek, ki je namreč nagnjen k jezljivosti povzroči, da njegova družina in prijatelji živijo v nenehnem strahu, strah pa je kot vemo sovražnik ljubezni.

To, da se veliko jezite še ne pomeni, da ste slab človek. Nič ni narobe z vami, nekaj je narobe v vas. Najverjetneje se hitro ujezite, ker so v vaših otroških letih ravnali z vami kot s slabim človekom ali pa ste se sami počutili tako.  Večina jeznih ljudi, so med odraščanjem izkusili eno izmed naslednjih okoliščin:

1. kot otroka so jih telesno, besedno ali spolno zlorabljali, zato so v sebi skladiščili jezo, zdaj pa jo kot odrasli spuščajo na plan, ker se končno počutijo “varne”. Čeprav za nekoga, ki je na drugi strani te jeze ne izgleda ravno tako. A pravzaprav ste vi tisti človek ob katerem lahko morda prvič v življenju izraža jezo, ki je bila potlačena. Vedite, da ni namenjena vam, ampak nekomu iz preteklosti.
2. kot otrok so se počutili neljubljeni ali zapuščeni, zaradi ločitve, odsotnega starša, smrti starša, čustvene odsotnosti starša, kot odrasli pa pretiravajo s tem besom, ko spoznajo ljudi, ki jih ljubijo, in jih doživljajo kot tiste, ki jih lahko ponovno zapustijo. V vsaki njihovi gesti zaznajo razlog za odhod (za njih so potencialni “zapuščevalci”)
3. kot otrok so se počutili zelo nebogljeni : starši so bili alkoholiki ali kako drugače zasvojeni in jim niso mogli pomagati. Nemočno so gledali, kako je eden od staršev zlorabljal drugega; nikoli jim niso dovolili pokazati čustev in kot odrasli nadomeščajo to nemoč tako, da s svojo jezo pridobijo oblast nad drugimi.

Če otrok doživi kaj od tega se bo v njem naselilo ogromno žalosti in gorje. Če tega gorja ali žalosti ne more občutiti ali mu ne dovolijo, da bi ga pokazal, se bo to skozi leta nabiralo, eskaliralo pa bo kot pretirana jeza in bes. Mnogo odraslih, ki se ujezijo, tako izraža gorje, ki je potlačeno že v otroštvu.  

Človek, ki se nenehno jezi (jezoholik) je pravzaprav globoko prizadet in žalosten.

Če se boste naučili obvladati svojo jezo, to ne bo odpravilo vaše težave. Samo zatiranje jeze, ne da bi razumeli vzrok je samo začasna in nevarna rešitev. Štetje od 1 – 10, premori, telesne oblike sproščanja (boksanje v boksarske vreče, kričanje v blazine in udrihanje s palico), psihodrama so dobra začasna rešitev, a potrebno bo dati prizadetemu otročku dovoljenje, da pokaže čustva, ki jih je zadrževal vse življenje in poiskati vir jeze. Ter to jezo usmeriti tja kamor sodi.  Ko boste začeli sproščati stara, zatrta čustva, boste ugotovili da laže obvladujete jezo, saj je ne boste čutili več tako pogosto in se ne boste več tako jezno odzvali.