Imate partnerja, ki se ne želi pogovarjati o težavah?  Pravi, da je to vaša stvar in da če želite brati knjige in iti k strokovnemu svetovalcu oz. terapevtu, lahko pojdete kar sami, njega pa nikakor ne vpletajte? Potem vas moram žal razočarati, vendar zdaj sploh niste v odnosu oz. zakonu. Če sem še malo bolj radikalna, lahko rečem, da ste pravzaprav samski, ne da bi to vedeli.

Kaj mislim s tem? Mislim, da zakon oz.  partnerski odnos ni samo dogovor, ampak gre za zavezo, da boste za uspešno razmerje naredili vse kar je v vaši moči. Dejstvo je, da odnosa ni (četudi ste poročeni in s prstanom na roki), če eden izmed partnerjev ne želi biti aktiven udeleženec v njem. In vi sami ne zadostujete, da bi zveza uspela (največkrat smo ženske tiste, ki bi naredile vse, da bi odnos obstal, moški pa se velikokrat vedejo kot, da niso del te veze – seveda pa je lahko tudi obratno)!

Prepričana sem, da se morata partnerja, ki želita, da bi njun odnos obstal in tudi rastel, zavezati 5 stvarem:

1. ” Zavežem se, da se bom čim več naučil o tem, kako biti boljši človek in boljši partner, in storil bom vse, kar bo treba, da bo odnos uspešen”; 
2. “Zavežem se, da bom čustveno odprt do partnerja in z njim, tako da mu bom pokazal kaj čutim”;
3. “Zavežem se, da bom do partnerja čustveno radodaren, ne pa skop in, da mu bom pokazal svojo ljubezen in naklonjenost”;
4. “Zavežem se, da bom pošten do partnerja in do sebe ter bom najin odnos obravnaval kot eksluziven (v odnosu sva samo midva)”;
5. “Zavežem se, da se bom naučil, kako ljubiti partnerja toliko, kolikor si res zasluži biti ljubljen“(De Angelis)

Če imata s partnerjem težave in, če se eden izmed partnerjev ne čuti zavezanega storiti vse, da bi zveza uspela, kakšen smisel  sploh ima takšna zveza? To, da živi poleg vas v hiši, ne pomeni, da je dober partner. Dober partner se bojuje za odnos in bo poskusil vse, dokler bo v resnici jasno, da ne pomaga nič več.

Če ste že neštetokrat poskušali partnerju dopovedati, da vajin odnos potrebuje pomoč, vam morda pomaga naslednja primerjava: Če bi se dogodilo kaj hujšega (npr. krvavitev/nesreča) nekomu, ki ga imate izjemno radi, bi takoj peljali v bolnišnico ali bi rekli, da ne verjamete v bolnišnice? Mislim, da bi takoj odpeljali ljubljeno osebo v bolnišnico in poiskali najboljšo pomoč. To se dogaja tudi z vašim odnosom. Dogodilo se mu je nekaj hudega, krvavi in, če ne bo dobil pomoči bo izkrvavel.  Če partner odkloni sodelovanje v prizadevanju za ohranitev odnosa in če se še naprej trmasto oklepa svojega prepričanja,  je moje mnenje takšno, da je čas za odhod, saj boste tudi vi čustveno izkrvaveli.

Opomba: pisala sem v moški osebi (partner), ki lahko velja za moškega ali žensko.