Znanost o sreči
Verjetno ste že večkrat slišali rek: Odloči se za srečo. Da enostavno spremenimo svoje misli (iz negativnih v pozitivne) in po zakonu privlačnosti naj bi dobili boljšega partnerja, boljšo službo, več denarja, zdravje itd. Posledica pa naj bi seveda bila sreča. Nekaj od tega je seveda res, ker misli ogromno vplivajo na naše počutje, vendar pa stvari niso tako enostavne. Zakaj ne? Ker večina naših prepričanj o življenju in vseh njegovih področjih izvirajo iz našega otroštva. Na način kako so se obnašali do nas, se tudi obnašamo do sebe. To je tako močno zapisano v naš implicitni spomin desne možganske polovice, da podzavestno doživljamo situacije podobno kakor v otroštvu. Tam smo se naučili kaj pomeni biti v odnosu, kaj mi pripada in kaj ne. Ker je to močno zapisano v desni možganski polovici, ki se prva razvije, so negativna čustva avtomatična in jih hitreje začutimo, stanje pozitivnosti in sreče pa so domena leve možganske polovice, ki se začne razvijati pri 18 mesecu in je zanje potrebno zavestno delati. Človek je seveda navajen vzdušja (domena desne možganske polovice), ki mu je najbolj poznano in težko, dokler ne dobi večkrat drugačne izkušnje v odnosu, sebi dovoli biti srečen. Zato je nekaterim tako enostavno biti srečen, drugi pa so kar naprej nesrečni. Ker jim sprememba dejansko povzroča bolečino in je lažje biti nesrečen (oz. vedno znova vzpostavljati enake odnose, imeti enak odnos do zdravja ipd, ker je to varno in poznano), kakor srečen, ker jo to zanj popolnoma nepoznan svet in mu samo misel na drugačne situacije v življenju povzročajo strah in grozo.
Zato si bomo pogledali kaj znanost pravi o sreči (o genetski predpostavki, temperamentu, vplivu družine, nevrologiji itd.), kaj je tisto kar nas naredi srečne in kako ohranjamo stanje sreče? Pogledali si bomo zakaj vpliv motivacijskih seminarjev za večino ljudi traja samo še naslednji dan in zakaj odločitev za srečo za nekatere ni tako enostavna.